Predstavitev zbornika recenzij in spisov: Iz knjig v knjigo
Andrej Lutman
»Prestop v zgodbo. Zastranitev, ki ni nujna in je pri Lutmanu, glede na globoko utopljenost v poezijo, niti ne bi pričakovali, a pride kot alternativa, kot odprtje in oddih. Dva prozna otoka sredi pesniških preslikav zgostita pripoved v dogodkovno maso. Zgodba, opredeli Lutman, je niz ustrezno stopnjevanih dogodkov. Poezija je uvita vase in napreduje na mestu, ne da bi se premaknila. Nizanje dogodkov pa rabi pot, izkaži se, če te je kaj pisatelja! In še nekaj se odpre: igra z banalnim. Z nenatančnimi pomeni, približnimi rešitvami, šminkanjem in maskiranjem besed, ki v nepregledni prozni čredi lažje uidejo ali se prikrijejo ali pa čisto preprosto zmanjka volje in pozornosti, da bi se jim še posvečal. Za pesnika skoraj terapevtski protiudarec, saj ga nekoliko sprosti in odveže absolutne strogosti, čeprav ostaja jezik še naprej živčna struna pripovedne poti. Tu je treba prav izdvojiti in podčrtati spis Osredinjanje na prazen list, ta sijajni preokret zgodbene in pisateljeve poti iz ravnine v strmino, v skalo, v vzpenjanje do visokega cilja. Besedilo za učbenik.« Zdravko Duša: Habemus Poiesis