Predstavitev knjig Stanislava Gorze
1. knjiga: SAMUEL & JENNY
Knjiga je zasnovana na dveh vzporednih glavnih zgodbah, ki sicer temeljita na rseničnih dogodkih, vendar ju je avtor uspel vešče preobraziti v pravi filmski scenarij.
V prvem delu, retrospektivnem, se avtor dotakne svojega otroštva, okolja, kjer je odraščal, opiše skoraj prisilen odhod v mesto ter življenju v njem (z vsemi tegobami), predvsem pa je temeljit pri povzemanju spoštljivega in ljubečega odnosa z materjo in, seveda, tudi z očetom, vendar s slednjim nekoliko manj. V nadaljevanju se posveti srečanju s svojo veliko ljubeznijo in razpletu le-te zgodbe.
Zgodba se nato dotakne tudi avtorjevega – po njegovih besedah – najbolj krutega dejanja, spora z materjo, v katerem ji je 'nekako prerokoval njen konec, kar se je, ne vem zakaj, tudi uresničilo. Njena prezgodnja smrt mi je odvzela priložnost, da bi jo pred odhodom lahko še objel in se ji opravičil. Praznina, ki je nastala ob tej nepričakovani izgubi, in občutek sokrivde za ta dogodek sta bila povod za čustvene in iskrene opise v knjigi.
Drugi del, zgodba o Jeeny, pa opisuje mlado tajsko dekle, ki se, ravno tako, kot se je nekoč avtor, znajde v tujem, nepoznanem svetu, v svetu, kjer jo obdajajo kriminal, prostitucija in prevare. Nedolžna in neizkušena je z vasi prišla v veliko mesto in pod vplivom opojnih substanc nekega večera pristala v objemu pretkanega, a ravno tako opitega mladeniča. Iz te nenačrtovane avanture se v njeno življenje priklati hkrati velika sreča, a tudi nesreča. Zgodba ima precej srečen, če ravno ne pretirano vesel konec za udeležence – razen za glavnega junaka, ki je, ob izpovedovanju te zgodbe, pridobil dobro prijateljico.
Kot zanimivost je potrebno dodati še, da v prvem delu avtor nastopa kot prvoosebni pripovedovalec, po 'njegovi smrti' pa bralcu njegovo zgodbo (hkrati s svojo) pripoveduje Jenny, in sicer iz njegovih 'zapiskov'.
2. knjiga: TURBULENCA ŽIVLJENJA
Kako kratko je v resnici življenje in kako dragocen je vsak trenutek se skoraj pregovorno zavemo šele, ko smo soočeni … z boleznijo ali s smrtjo. Tudi avtor ni izjema. Kako bogato je bilo v resnici njegovo življenje, je spoznal, ko je bil povsem nepričakovano in nepripravljeno postavljen pred 'smrtonosno' diagnozo: rak – limfom.
V knjigi je, seveda na njemu svojstven način, opisano, kako je sprejel prvo novico o svojem 'podnajemniku v glavi', njegovi odstranitvi, dogodkih v bolnišnici ter tudi o vseh napakah, ki so naredili ob posegu, kakor tudi o posledicah le-teh.
V zapisanih besedah, kljub iskreni izpovedi, imenovani ni nikoli želel le tartanti, na kar bralca opozori s svojo pokončno držo, močno in dobro voljo in vero v uspešen konec. Tudi v nadaljevanju opisuje svoja doživetja ob razkritju še drugega zajedavca, ki se naseli v njegov mehur in ga 's kleščami draži in mu nažira njegovo zdravje'.
Nekoliko je opisan tudi sam potek zdravljenja, kjer avtor opozori na dejstvo, kako je pacient brez svojcev prepuščen le zdravnikom, ki z njim igrajo ping pong, pri tej igri pa sam ne more sodelovati.
A, pravi avtor, dragi moji, tako kot je vselej v življenju, lahko vera vase, poznavanje in poslušanje lastnega telesa ter pomoč zdravstva tudi tako brezizhodno in neobetavno zdravljenje spremenijo v eno samo veselje, upanje in ljubezen do vsega, kar nas obdaja.
Avtorja so bolezni prepričale v to, da je sebe in svoje telo treba imeti rad, ga negovati spremljati in z njegovimi muhami tudi znati živeti.
3. knjiga: POPACKANA ZAOBLJUBA
Ljubezen je nekaj čudovitega, izjemnega, navdihujočega … vsaj sprva. Kot je tudi v pričujoči knjigi, v katerii je avtor (skozi lastna doživetja) skušal opisati trenutke sreče dveh mladih ljudi v začetniški ljubezni, nato ob poroki, borbi za spočetje prvega otroka, sobivanju, spoštovanju, skrbi za družino. V nadaljevanju pa se zgodba iz neizmerne ljubezni sprevrže v povsem nekaj drugega, v zvezo, ki je zaznamovana s prisotnostjo alkohola, nezaupanjem, poniževanjem in, kar je najbolj boleče, prešuštvom. Konec je neizbežen: neizpeta ter nedokončana ljubezen in za zmeraj pretrgane družinske vezmi med očetom in sinom.
Skoraj kruto izpovedna zgodba ni filmski scenarij, temveč resnična zgodba, ki bralca na trenutke strašljivo sooči stem, da se življenje pravzaprav ne razlikuje od dramaturške fikcije.
3. knjiga: POPACKANA ZAOBLJUBA
Ljubezen je nekaj čudovitega, izjemnega, navdihujočega … vsaj sprva. Kot je tudi v pričujoči knjigi, v katerii je avtor (skozi lastna doživetja) skušal opisati trenutke sreče dveh mladih ljudi v začetniški ljubezni, nato ob poroki, borbi za spočetje prvega otroka, sobivanju, spoštovanju, skrbi za družino. V nadaljevanju pa se zgodba iz neizmerne ljubezni sprevrže v povsem nekaj drugega, v zvezo, ki je zaznamovana s prisotnostjo alkohola, nezaupanjem, poniževanjem in, kar je najbolj boleče, prešuštvom. Konec je neizbežen: neizpeta ter nedokončana ljubezen in za zmeraj pretrgane družinske vezmi med očetom in sinom.
Skoraj kruto izpovedna zgodba ni filmski scenarij, temveč resnična zgodba, ki bralca na trenutke strašljivo sooči stem, da se življenje pravzaprav ne razlikuje od dramaturške fikcije.
