Ciril Klajnšček: Novi svetovni nered ali apokalipsa zdaj
86. Vanekov večer
Razgovor bo povezoval: Matej Fisher
Ciril Klajnšček (rojen v M. Soboti, 1953.) je po osnovni izobrazbi sociolog, v življenju pa se je posvečal najrazličnejšim poljem, od razvoja profesionalne rehabilitacije invalidov in dela na Zavodu za družbeno planiranje do dolgoletnega svetovanja na ministrstvu za zdravje ter dolga leta skrbel za varovanje in krepitev zdravja na Rdečem križu. Poleg tega je kot mojster karateja na začetku 90-ih let postal trener prve slovenske reprezentance in v slovenski karate uvedel poseben pristop k pripravi športnikov, ki ga je povezal s svojim poznavanjem Gestalt terapije. Kot radoveden človek, ki ga je neke vrste nemir vse življenje gnal k branju najrazličnejših socioloških, filozofskih in religijskih besedil, pa je Ciril Klajnšček tudi nekdo, ki veliko premišljuje o sebi in svetu okrog sebe in o vsem tem je pred kratkim pri založbi Apokalipsa izdal knjigo esejev z naslovom Samoprehitevanje. O knjigi, spoznanjih in interdisciplinarnih zaključkih ob njej, življenju v M. Soboti in njegovi življenjski poti bo tekel pogovor, ki ga bo vodil Matej Fisher, tudi Prekmurec, avtor več knjig in stalni sodelavec soboškega Vestnika (28. marca letos je bil v prilogi PEN objavljen njegov intervju s C. Klajnščkom).
Sobočan Ciril Klajnšček, od leta 1971 sicer živi v Ljubljani, vendar ohranja žive vezi s Prekmurjem, nam bo skozi predavanje in pogovor predstavil svoj izviren, svež in inovativen pogled na aktualno globalno in lokalno dogajanje skozi nas same in na našo osebno družbeno vključenost in soodgovornost za usodo skupnega sveta, ki se nahaja na samem robu preživetja in grozi s samouničenjem.
Na osnovi desetletij svojega, kot pravi, »marša skozi institucije« in sistematičnega multidisciplinarnega proučevanja dogajanja okrog sebe z vidika vsakokratne lastne vključenosti vanj, nam bo predstavil pogled na aktualno apokaliptično dogajanje skozi fenomen samo-prehitevanja. Gre za fenomen ki ga Klajnšček razodeva na način pričevanja skozi 10 esejev, zbranih v knjigi Samo-prehitevanje (Uvod v filozofijo samoomejevanja), ki je pred kratkim izšla pri založbi Apokalipsa, avgusta letos pa ga je uspešno predstavil na Svetovnem filozofskem kongresu v Rimu.
Ne da bi se v njih izgubili, nas bo popeljal skozi labirinte vse bolj kompleksnega in nepreglednega znanstveno-tehnično ustrojenega sveta in nam pokazal, kako se v našem skupnem (človeškem) svetu namreč prav nič ne dogaja brez soudeležbe naših misli, besed in dejanj v tem dogajanju in našega osebnega (takšnega ali drugačnega) načina življenja in sobivanja. Gre za dramilo in svarilo, ki na globalni ravni zahteva novo razsvetljenstvo, na individualni osebni ravni pa osebno premeno, ki jo je Vaclav Havel poimenoval »eksistencialna revolucija«, Klajnšček pa »revolucija časa«.
Marjan Šiftar,
predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija
