Vanekov ekološki večer: Ustavna pravica do pitne vode
Uvod v temo: Martin Rahten, član strokovne skupine "Pravica do pitne vode"
Državni zbor Republike Slovenije je 17. novembra 2016 sprejel dopolnitev Ustave RS in oskrbo prebivalcev in gospodinjstev s pitno vodo opredelil kot človekovo pravico do pitne vode. S tem aktom je Republika Slovenija postala druga država v Evropi (za Republiko Slovaško), ki je pravico do pitne vode dvignila na ustavno raven. S tem, ko je pravica oskrbe s pitno vodo postala ustavna pravica prebivalcev Slovenije do pitne vode, je Slovenija izvzela pitno vodo, kot blago in oskrbo s pitno vodo, kot storitev iz prostotrgovinske menjave znotraj evropskega trga in vseh drugih, bodočih prostotrgovinskih sporazumov z drugimi državami izven EU. Istočasno je določila, da so vsi vodni viri, obstoječi in bodoči, za potrebe oskrbe s pitno vodo za prebivalstvo in gospodinjstva postali javno dobro v skrbi države. To pomeni, da se vodni viri ne morejo odtujiti, privatizirati. Na ta način je država Slovenija zaščitila svoje vodne vire in oskrbo prebivalcev s pitno vodo pred domačo in tujo privatizacijo. Z ustavno opredelitvijo, da so vodni viri prednostno in trajnostno namenjeni oskrbi s pitno vodo, je država določila potrebo po racionalni porabi voda iz vodnih virov in določila posebno obvezo in skrb, da se vodni viri trajnostno zaščitijo pred vsemi vrstami onesnaževanja. Kar pomeni dodatno skrb pri upravljanju zemljišč, ki so opredeljena kot vodovarstvena območja, tako pri načrtovanju posegov v prostor kot izvajanju raznih gospodarskih dejavnosti na in ob teh zemljiščih in pri izvajanju kmetijskih dejavnosti. S tem ko je država opredelila oskrbo s pitno vodo prebivalcev kot človekovo pravico, je prišlo tudi do spremembe pristojnosti oskrbe s pitno vodo iz lokalne na državni nivo. Zakaj, samo država lahko enako za vse prebivalce na ozemlju Republike Slovenije na enak način zagotovi enako izvajanje pravice do pitne vode vsem. Pomembno pri tem je, da je država v istem členu ustavne dopolnitve prenesla svoje izvirne pravice oskrbe s pitno vodo nazaj v izvajanje lokalnim skupnostim pod določenimi pogoji. Dopolnilni 70.a člen Ustave RS je umeščen strukturno v del ustave, ki ne omogoča izvajane ustavne človekove pravice do pitne vode neposredno iz ustave, zato je potrebno dopolniti in spremeniti obstoječo zakonsko ureditev. Država do sedaj še ni uskladila zakonodaje z novim ustavnim dopolnilom.
