Predstavitev knjige: Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala
Urška Šobak
O knjigi
Ste se kdaj spomnili jedi iz otroštva, ki vam jo je pripravljala babica, zdaj pa si želite, da bi jo znali pripraviti v svoji kuhinji?
Leta 2017 se je Urška Šobak podala na pot spominov na okuse svojega otroštva in zakorakala globoko v raziskovanje lokalnega kulinaričnega izročila.
Skozi leta se je njena zakladnica koristnih, okusnih in presenetljivih receptov napolnila do te mere, da je sproti preizkušala velik del vsega zbranega in ji ni ostalo drugega, kot da vse to bogastvo prelije v knjigo.
Dragoceno znanje naših prednikov tako ne bo izginilo v pozabo.
Knjiga vsebuje 5 poglavij: Nekaj za prigrizniti, Juhe in enolončnice, Glavne jedi in priloge, Sladice, Iz babičine skrinje znanja.
Kako se je vse skupaj začelo?
Vsakega zadnjega v mesecu je babica prišla po pokojnino. Zjutraj se je tako zgodaj odpravila od hiše, da je počakala poštarja, preden se je odpeljal na teren. Vsak mesec me je vprašala, katero čokolado mi naj kupi in moj odgovor je bil vedno enak: »Sirove štruklje mi naredi, prosim.« Pa sem oboževala čokolado… Nato je šla v trgovino in kupila vse potrebno za mojo najljubšo jed. Ko je pripravljala štruklje, sem jo opazovala, se vmes zaigrala po svoje, skuhala kaj iz peska in vode in kot bi mignil, je bila babičina mojstrovina na mizi. Uživala sem v vsakem grižljaju.
Ko sem si mnogo let kasneje zaželela babičinih sirovih štrukljev, babice žal ni bilo več, jaz pa sem jo tudi premalo pozorno opazovala, da bi znala štruklje pripraviti na njen način. Žal mi je bilo, da je vse njeno znanje šlo mimo mene. Pogledala sem v nebo in rekla: »Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala.«
Življenje ima včasih za nas drugačne načrte od tistih, ki smo si jih mi zamislili za našo pot.
In prav je tako.
Kuhanje me nikoli ni prav posebej razveseljevalo. Nisem našla užitka v njem. Nisem ena tistih, ki se je od malih nog najraje sukala med lonci. Sem pa vedno rada zbirala in zapisovala, raziskovala…
Kuhanje mi ni predstavljalo tiste iskre, ki bi mi prižgala ogenj v srcu…
Vse do tistega odločilnega dne, ko se je moja ljubezen do kuhe prižgala v mojem želodcu. Vedno sem rada dobro jedla. Okusi mojega otroštva so imeli posebno mesto v mojem izboru jedi.
In tistega odločilnega dne, ko sem si zaželela babičinih kuhanih sirovih štrukljev, se je prižgala iskra. Tista ta prava.
Spomin na babico, ko je prišla enkrat mesečno dvignit pokojnino na našo pošto in potem nekaj dni ostala pri nas, je zasvetil tako močno, da je ogrel moje srce in potegnil na plano še marsikateri spomin.
In takrat je zasvetila iskra, ki me je pognala na dogodivščino raziskovanja in zbiranja starih receptov.
Začela sem s spraševanjem starih tet, babic drugih ljudi, izkušenih gospodinj, če ima katera recept za sirove štruklje, podoben babičinemu. Niso imele točno tega, imele pa so veliko drugih zakladov, za katere mi je bilo škoda, da jih ne bi zapisala. Tako je nastala spletna stran www.ejbabi.si
Dnevi so tekli, recepti pa so se vztrajno nabirali.
In nekje na sredi poti mi je prišla misel, da bi bilo dobro, če bi recepte zbrala v knjigi, da bodo dobili novo življenje in prešli na mlajše generacije.
Naše prednice so iz enostavnih sestavin pripravile hranilne obroke in poskrbele, da je bila družina sita. Ker so kuhale z zelo malo sestavinami, so včasih prav čarale, da so nahranile lačna usta. Njihovo znanje je dragoceno, ker so kuhale z lokalnimi sestavinami, nepredelanimi, pot od vrta do krožnika je bila zelo kratka, jedi so bile sezonske, mesa je bilo zelo malo oz. samo ob redkih priložnostih… Vse to, kar smo danes začeli iskati v hrani, so naše babice redno pripravljale in to na zelo preprost način.
Nisem pričakovala, ampak najtežji del je bil izbrati, kateri recepti bodo prišli v knjigo, ker je vsak po svoje zanimiv in bi ga bilo škoda pozabiti. Tako sem izbirala po občutku… Na koncu sem izbrala in preizkusila recepte, ki so v knjigi. Ampak brez skrbi, še veliko receptov je v skrinji zakladov, ki komaj čakajo, da dobijo svoje mesto na papirju.
