Ob smrti otroka se nam poruši svet. Ob smrti otroka se spremeni vse. Izgubimo zaupanje in vero. Zdi se, da se je življenje, kakršnega smo poznali, s smrtjo otroka postalo čisto drugačno. Sicer nam je jasno, da se ni spremenil svet, temveč mi, ki ne stojimo več na istem mestu, naša slika se je postavila na glavo. Prejšnje gotovosti niso več gotovosti. Stvari, ki so bile prej neverjetne, postanejo naenkrat resnične in možne. Nekoč pomembne stvari lahko postanejo nepomembne. Vrednotenje je drugačno. Nemogoče je nadaljevati tam, kjer je bilo življenje še »v redu«. Ni več mogoče zadržati in ohranjati iluzije varnega življenja. Poti nazaj ni več, je samo pot k resničnosti brez utvar, resničnosti, ki preprosto je in jo moramo sprejeti. Sprašujemo se; zakaj jaz? Zakaj moj otrok? Kako naprej? Kaj je sploh še smisel življenja?

Ker je čas, da presežemo tabuje, da spregovorimo o smrti, predvsem o tem, kako je smrt otroka najtežja preizkušnja za starše, sorojence, prijatelje in vse, ki se srečujete z žalujočimi.

Z nami bo Petra Paver, terapevtka, ustanoviteljica društva Solzice