Rastoča knjiga Murska Sobota
e-razstava
Začetki Rastoče knjige, katere idejni vodja je dr. Janez Gabrijelčič, segajo v leto 2000, ko je bilo ustanovljeno tudi Društvo Rastoča knjiga. Ta vseslovenski projekt poudarja pomen knjige, kulture, znanja in odličnosti slovenskega naroda; poudarja vse dosežke pisne kulturne dediščine, prav tako pa osvešča o pomenu knjige, ki nagovarja slehernega človeka, bralca k osebni rasti s kulturo, znanostjo in umetnostjo. Projekt, ki ohranja vrednote preteklosti ter osvešča in opominja na bogastvo in dragocenosti v določenem okolju, je namenjen promociji prepoznavanja slovenskega naroda kot naroda kulture, znanja, odličnosti. Od leta 2010 je tudi mednarodni projekt pod imenom Združene Rastoče knjige sveta, s čimer opominja na velike stvaritve s ciljem povezovanja narodov na kulturno-znanstvenem področju.
V Sloveniji je v projekt Rastoča knjiga vključenih že več različnih organizacij, bodisi z obeležji, razstavami ali drugimi opomniki. Na ta veseli dan kulture v letu 2019, v okviru 100. obletnice počastitve priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, se je projektu priključila tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota - z Rastočo knjigo Mursko Sobota.
Rastoča knjiga Murska Sobota pričenja rast z doslej prvo znano tiskano knjigo v prekmurskem jeziku Mali katekizem iz leta 1715, ki jo je za potrebe svojega naroda, prekmurske rojake, pripravil Franc Temlin. V Predgovoru Malega katekizma je med drugim zapisal tudi besede »Vzemi záto ov moi máli dár za veliko ino za dobro« in prav te besede so vtlakovane ob obeležju Rastoče knjige Murska Sobota. Obeležje je tudi poklon vsem piscem v slovenski kulturni zgodovini Prekmurja , ki so prispevali svoj dar za razvoj in ohranitev slovenstva v Prekmurju, poklon ustvarjalnemu duhu slovenstva v prekmurskem kulturnem prostoru.
Osnova obeležja, ki poudarja pomen knjige, kulture, znanja in odličnosti slovenskega naroda v Prekmurju, so školjke kot vizualna asociacija na knjige, vmes pa je hobotnica kot misel na Panonsko morje, kar ponazarja preplet umetnosti in narave. Lovke in priseski v obliki črk asociirajo na potrebo po prisvajanju novega in še neznanega. Na vrhu se obeležje zaključi s krožnim posvetilom na nizkem valju, ki deluje kot valj tiskarskega stroja. Posvetilo V počastitev slovenske pisane besede in književne ustvarjalnosti v Prekmurju je namerno zasnovano kot vrh spomenika in ne kot njegova baza v klasičnem smislu ter s svojo krožno formo asociira na nikoli prekinjeno literarno besedo, ki naj bo tudi v prihodnje bistveno gonilo prekmurske kulture. Obeležje, ki je delo akademskega kiparja Mirka Bratuše, je v osnovi zasnovano kot vertikalna struktura, ki bi ji v ohlapnejšem smislu vzore lahko iskali v Trajanovem stebru, le da je polnoplastično upodobljena pripoved Rastoče knjige skrčena na bistvo obstoja človeka v Prekmurju – to je predvsem negovanje slovenskega jezika in tesna povezanost z razvojem naravnih značilnosti panonske pokrajine.
Značilna inventivna forma, prepletena s smislom za komplementarnost oblik in z duhovitostjo, vzpostavlja komunikacijo z zgodovino prostora in s spominom slehernika na otroško prebiranje pravljic ter nas zavezuje k nadaljnjemu branju, radovednosti in odprtosti duha. Obeležje (kip) je izdelano v trajnih materialih – kombinaciji brona in nerjavnega, kislinsko odpornega jekla.
Razstava plakatov: Proces izdelave obeležja Rastoča knjiga (PDF)
