e-Noč knjige: Železna zibelka/Železna zibeu
Milivoj Miki Roš
Vabljeni k ogledu na knjižnični YouTube strani.
Novela Železna zibelka/Železna zibeu je 23. knjiga v knjižni zbirki Med Rabo in Muro. V njej je avtor Milivoj Miki Roš stvarni motiv izseljenca povratnika povezal z magičnimi prvinami porabske ljudske folklore, v kateri še živijo pripovedi o »čáralicah« in »čalérih« in ljudje ob njihovi omembi ne zamahnejo brezbrižno z roko, ampak stišajo glas in o njih, ki da lahko človeka uročijo, pripovedujejo, kot da to res zmorejo. Z dediščino takšnega dojemanja sveta se v rojstno vas po desetletjih bivanja v ZDA vrne porabski slovenski izseljenec. V tujino ga je še otroka napotil oče v upanju, da ga tam ne bo dosegel družinski urok. Čez čas za njim pošlje skrivnostni kovček, ki ga povratnik sedaj nosi s seboj kot edino prtljago. V notranjih pogovorih s Katico, žensko, ki jo je vaška skupnost imela za čarovnico Košuto, in v regresijskih duševnih potovanjih v preteklost se sooči s svojimi strahovi, Katičino življenjsko zgodbo in z urokom, ki ga je Košuta morda res izrekla, lahko pa da ga je družina iz strahu in praznoverja ustvarila sama. Avtor namreč tudi ta usodni dogodek, tako kot celotno pripoved, postavlja v perspektivo racionalnega in iracionalnega ter bralca vodi po poteh naravnega in nadnaravnega (magičnega). Na teh bralnih poteh ga zapleta ne le v spraševanje o resničnosti ali namišljenosti urokov, ampak tudi v bivanjska spraševanja, npr. o (ne)usojenosti človeške eksistence, o (ne)moči človeka pred presegajočimi ga silami bivanja, o strahu in pogumu, da se z njimi sooči. Da se človek zmore spoprijeti s svojimi »uroki« in da so mu dani za to potrebni pripomočki, sporoča ključni in s pomenljivo simboliko prežet prizor kovanja železne zibelke s konca novele, ki protagonistu in ostalim vpletenim omogoči pomiritev s preteklostjo in prehod v nov bivanjski ciklus.
