Porabje

Bibliobus

Porabje obiskuje bibliobus PiŠK od 20. septembra 2000 (na podlagi Programa sodelovanja v izobraževanju kulturi in znanosti med Vlado RS in Madžarsko vlado 2000-2003; V. poglavje, 48. člen) na vsaka dva tedna.

Porabska proga zajema pet postajališč:

  • Gornji Senik
  • Dolnji Senik
  • Sakalovci
  • Števanovci
  • Monošter

Z izvajanjem knjižnične dejavnosti v Porabju na bibliobusu skrbimo tako za ohranjanje slovenskega jezika med Slovenci v zamejstvu kot tudi za ohranjanje narodne zavesti.

Urnik Porabske proge za prvo polletje 2017 (PDF)

Projekt je sofinanciran od Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstva za kulturo RS.

 

 

 

 

 

Porabska bibliobusna proga Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

Izdala Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
COBISS:SI-ID: 293316608 Posebnost bibliobusa

Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki od leta 1995 kontinuirano potuje po 12 občinah, je zagotovo porabska proga, po kateri je bibliobus prvič zapeljal 20. septembra leta 2000. V želji, da bi posebnost te simbolne proge naše potujoče knjižnice oziroma bibliobusa, namen in poslanstvo približali vsem, ki jo že poznajo kot tudi vsem, ki jo poznajo še bolj bežno, je knjižnica izdala publikacijo, v kateri so podane vse pomembne informacije, posebnosti te proge in potovanje bibliobusa dvakrat mesečno v porabske vasi. Po kratki zgodovini Porabja in porabske proge od začetkov pa vse do danes se v publikaciji v besedi in sliki ustavljamo na vseh petih postajališčih, kot se ustavlja tudi naša potujoča knjižnica in na katerih izvaja knjižnično dejavnost. V zadnjem delu publikacije pa je izbranih nekaj risb in pesmi, ki so jih za to publikacijo v natečaju Potujoča knjižnica prispevali porabski otroci.

Izid publikacije je finančno podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

 

Pravljični večer za odrasle

5. februar 2018, Monošter (Generalni konzulat RS)

Na prvi pravljični večer za odrasle v letu 2018 smo obujali dediščino v počastitev slovenskega kulturnega praznika pri generalnem konzulu dr. Borisu Jesihu. Za prijeten zimski večer v narečni besedi so poskrbele pravljičarke iz soboške knjižnice, Ana Sušec s pravljico Krača, čutara in palca, Metka Sraka s pravljicama Tobak in Zlato tele in Vesna Radovanovič s pravljico Goloubarova kčij. Iz Splošne knjižnice Ljutomer se nam je pridružila Jasna Branka Staman s pravljico Premeteni pastir, iz Porabja pa Karel Holec s pravljico Sola. Presenečenje na koncu je pripravila dr. Klaudija Sedar iz soboške knjižnice z lepo zgodbico o avtobusu s knjigami ali bibliobusu soboške knjižnice v Porabju, ki je podrobneje opisana v publikaciji Porabska bibliobusna proga Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota (izdala PiŠK konec leta 2017). Med pravljicami pa niso manjkali niti prijetni zvoki violine (Izidora Krenn) in kitare (Karla Oršoš).

Prav ta projekt - Obujamo dediščino: pravljični večeri za odrasle v Porabju – je bil v letu 2017 ocenjen kot najboljši projekt slovenskih splošnih knjižnic za inovativno storitev za uporabnike.

 

Mednarodna konferenca slovensko-madžarskih knjižničarjev:
Primeri dobrih praks slovensko-madžarskih knjižničarjev

Monošter, 14. november 2016

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota in Županijska in mestna knjižnica Dániel Berzenyi Szombathely, ki uspešno sodelujeta na strokovni ravni že 55 let, sta 14. novembra 2016 v Slovenskem domu v Monoštru pripravili skupno knjižničarsko konferenco pod krovnim naslovom Primeri dobrih praks slovensko-madžarskih knjižničarjev.

Na konferenci je bilo predstavljenih 6 referatov madžarskih in slovenskih knjižničarjev, ki so podali najnovejša spoznanja, smernice in rezultate na področju knjižničarstva. Prvi konferenčni sklop je tematiziral knjižničarsko oskrbo manjših naselij na Madžarskem, v katerem so madžarski knjižničarji predstavili knjižničarsko stanje na svojem območju, v drugem sklopu pa so slovenski knjižničarji postavili v ospredje knjižnično dejavnost v Porabju in na konkretnih primerih ponazorili dejavnosti, ki se izvajajo za Slovence v zamejstvu. Konferenco je v obeh jezikih moderirala Brigitta Soós z Generalnega konzulata RS v Monoštru. Ob tem je bil izdan tudi dvojezičen Zbornik povzetkov referatov (PDF).

 

Razstava Jožef Košič (Bogojina, 1788 – Gornji Senik, 1867):  
Ob 200. obletnici njegovega delovanja v Porabju

Monošter, 14. november 2016

Razstava je bila postavljena v Slovenskem domu v Monoštru, kjer je  avtorica razstave, dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota ob odprtju predstavila Prekmurca, ki je večji del življenja preživel v Porabju. Svojo prvo duhovniško službo je nastopil leta 1816 na Dolnjem Seniku, ko je bila tam ustanovljena tudi župnija. Tam je ostal do leta 1829, ko je odšel na župnijo na Gornjem Seniku in tam ostal do svoje smrti, 26. decembra 1867. Pokopan je na gornjeseniškem pokopališču.

Jožef Košič je bil v prvi vrsti duhovnik, toda tudi pisatelj, pesnik, etnolog, zgodovinar in jezikoslovec, saj je pripravil številna pomembna dela v prekmurskem jeziku, njegova posebnost je, da je dotedanji nabožni repertoar obogatil s posvetnim gradivom, vzgojno-poučnega, zgodovinskega in etnološkega značaja.

Z razstavo smo želeli poudariti pomen in vlogo slovenske besede ter slovenske kulture skozi čas v današnjem Porabju, hkrati pa mlade slovenske Porabce spodbuditi, da to dediščino dejavno nesejo naprej.

 

Obujamo dediščino: Pravljični večeri za odrasle

Namen projekta Obujamo dediščino je tako obogatitev kulturnega življenja kot oživljanje in ohranitev slovenske kulturne dediščine in jezika naših prednikov v Slovenskem Porabju. Osrednja nit projekta so pravljični večeri za odrasle, kajti prav pravljični jezik ima posebno moč, ki lahko pripomore k ohranjanju “domanje rejči”. Pravljični večeri potekajo v organizaciji Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota in Zveze Slovencev na Madžarskem, ki sta z letom 2017 začeli obujati ta stari običaj pripovedovanja.

27. januar 2017, Gornji Senik (Hiša jabolk)

Na prvem pravljičnem večeru za odrasle v “domanjoj rejči” so v Hiši jabolk na Gornjem Seniku, v največji porabski vasi, ob topli peči in dišečih dobrotah pripovedovali: domačina Karel Holec in Mihály Ropos, ter pravljičarke Metka Sraka, Ana Sušec in Vesna Radovanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Karel Holec, avtor Andovskih zgodb, si je za ta večer izbral pravljico Stüdenec, Mihály Ropos pravljico iz mladostnih let Tri oreje, Metka Sraka Gospoud pa grüška od Frana Miličinskega, Ana Sušec pravljici Vrag v župnikovoj pšenici in Vrag v pšenici iz Slepega bratca zbirke Prekmurskih ljudskih pripovedi, Vesna Radovanovič pa pravljico Razbojnikova usouda iz Mislic Ferija Lainščka. Med pravljične niti v Hiši jabolk, ki je bila polna do zadnjega kotička porabskih in prekmurskih poslušalcev, je zvoke harmonike vpletala mlada talentka Eva Tompa iz Radencev.

 

17. marec 2017, Števanovci (Kulturni dom)

Drugi pravljični večer za odrasle v »domanjoj rejči« je prav tako nagovoril številne porabske in prekmurske poslušalce, le da na drugi lokaciji in z nekoliko drugačno vsebinsko zasnovo. Pravljičarkam sta se namreč pridružila dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota in gospod Mihaly Ropos iz Ritkarovcev, ki sta ob starih porabskih slikah obudila življenje in običaje, ki jih je zabeležilo fotografsko oko. Avtorica publikacije je tako skupaj z gospodom Roposem, ki je prispeval največ slikovnega gradiva, predstavila knjižno publikacijo Porabje na starih slikah, v kateri je zbranih 65 starih slik oziroma fotografij iz Porabja. Pravljičarke pa so spet nagovorile številno občinstvo s starimi pripovedmi v starem dialektu; Metka Sraka je povedala pravljico Kda so šli butalci kipüvat pamet, Ana Sušec O malom kokouteke, Vesna Radovanovič O Šandorju in Kani, ki sta kradla. Trem soboškim pravljičarkam se je tokrat pridružila še Maria Szvetecz iz Slovenske vasi, ki je dogodek sklenila s pravljico O kraljiču pa lejpi in grdi dekli.

 

Porabje na starih slikah
Izdala Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, 2016 (65 str.).
COBISS.SI-ID 288238848

Starejše slikovno gradivo predstavlja pomemben del kulturne zapuščine v zgodovini človeštva, zato je kot tako dragocen zgodovinski vir za raziskovanje in neprecenljiv prispevek h kolektivnemu spominu preteklosti. Prav to je botrovalo k nastanku knjižne publikacije Porabje na starih slikah, ki zajema fotografije, razdeljene na posamezne tematske sklope s kratkim uvodnim veznim besedilom. Motivi na fotografijah so v glavnem vezani na družinsko in družabno življenje, na dogodke, ki so zaznamovali življenjsko pot posameznika, življenje porabskih Slovencev ob različnih trenutkih in mejnikih njihovega življenja v 20. stoletju. Gre za svojevrsten doprinos k ohranitvi gradiva, ki bi sicer nekje obležalo, se porazgubilo oziroma ostalo skrito, prav tako do sedaj česa podobnega o preteklem življenju Porabskih Slovencev še ni bilo izdano.

Izid publikacije je finančno podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. 

 

Digitalizacija časopisa Porabje

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je konec leta 2016 za Digitalno knjižnico Slovenije (dLib.si) pripravila časopis Porabje od leta 1991 do vključno 2016. Vsi ti letniki so tudi dostopni na naslednji povezavi.

Pa še beseda dve o časopisu … je tednik, ki neprekinjeno izhaja od 14. februarja 1991 (do leta 2005 kot 14-dnevnik na 6-ih straneh, od 2005 kot tednik na 8-ih straneh) in je edini slovenski časopis na Madžarskem, zato ima poleg informiranja pomembno vlogo pri ohranjanju narodnostne identitete in maternega jezika porabskih Slovencev. Opravlja večplastno poslanstvo, poleg jezikovne vloge, izhaja namreč tako v knjižni obliki kot v narečju, je nadvse pomemben tudi za dvig narodnostne in kulturne ravni slovenske manjšine v Porabju.

Pri pripravi projekta so nas vodili naslednji cilji:

  • želja po ohranitvi časopisa;
  • podaljšanje življenjske dobe in zaščita fizične oblike;
  • utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete;
  • spodbujanje branja in dostopnost časopisa čim širšemu krogu zainteresiranih bralcev;
  • z digitalizacijo časopisa bo porabska kultura in nasploh Porabje še v večji meri predstavljeno in prepoznavno tako v madžarskem kot v slovenskem prostoru. 

Projekt je nastal v sodelovanju z Uredništvom časopisa Porabje in Zvezo Slovencev na Madžarskem ter s finančno podporo Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.